Zgodovina društva


ZGODOVINA DRUŠTVA

Do leta 1930 na širšem območju Slovenskih goric ni bilo niti enega gasilskega društva. Trgovec iz Pesnice Srečko Krajnc si je zadal nalogo, da organizira gasilska društva v vseh večjih krajih v Slovenskih goricah. Ideja o ustanovitvi GD Šentilj je nastala pozimi leta 1929.

 

Srečko Krajnc je za to zamisel navdušil industrialca Jožeta Baumana. Ustanovni občni zbor društva je bil 25. marca 1930 v Slovenskem domu v Šentilju. To je dan ustanovitve GD Šentilj. K društvu je pristopilo 28 aktivnih in 40 podpornih članov.

 

 

Prvi funkcionarji so bili:

  • Predsednik: Jože Bauman
  • Poveljnik: Franc Novak
  • Tajnik: Adam Sordoč
  • Blagajnik: Milan Jelenko

 

Aktivni člani: Karl Adler, Ilj Brus, Franc Cvilak, Peter Germ, Daško Habulin, Maks Lemež, Gabrijel Lovrenčič, Jožef Lilek, Franc Lilek, Karl Majhenič, Stanko Mermolja, Franc Mulec, Alojz Pec, Albin Strnad, Rudolf Šiker, Joško Šrok, Franc Štraus, Ivan Štraus, Alojz Tišler, Karl Tišler, Anton Vajngerl in Ivan Vucej.

 

 

Dogodki v PGD do druge svetovne vojne (do leta 1940)

Novoustanovljeno društvo je dobilo od občine Šentilj v najem nekdanjo telovadnico razpuščenega Orla. Za nabavo najnujnejšega orodja in uniform je bila uvedena nabiralna akcija. Uspeh je bil tolikšen, da je društvo nabavilo 25 slavnostnih uniform in na Telovo prvič nastopilo v javnosti. Za nakup razne opreme in predvsem nove brizgalne je društvo priredilo več veselic ter v režiji učitelja Adama Sardoča igralo veseloigro Tri tički na odru Slovenskega doma. Zbiranje sredstev je bilo tako uspešno, da so že leta 1931 kupili prenosno motorno brizgalno s pripadajočo opremo. Krst nove brizgalne je bil 2. avgusta 1931.

 

Svečanosti se je udeležilo preko 300 gasilcev iz okrožja Maribor – levi breg in od drugod. Kljub hudi gospodarski krizi gasilci niso mirovali. Pod vodstvom predsednika Jožeta Baumana so se lotili akcije obnove prostorov za gasilski dom. Uredili so notranje prostore, zgradili lesen stolp za sušenje cevi ter uredili dovoz do gasilskega doma.

 

3. julija 1932 je bil dom predan gasilcem v uporabo. Ker so gasilci za prevoz do mesta požara uporabljali konjske vprege, so se spet lotili velike akcije zbiranja sredstev za nabavo motornega vozila. Prirejali so veselice, tombole in zbirali prispevke, tako da so naposled kupili rabljen tovornjak znamke Ford. Tega so sami predelali za potrebe gasilcev in ga svečano predali v uporabo 11. junija 1937.

 

 

Dogodki v PGD med drugo svetovno vojno (1941 – 1945)

Vojna vihra je društvu glede aktivnega članstva in opreme v glavnem prizanesla. Društvo je bilo sicer razpuščeno, vendar je delovalo naprej kot polvojaška organizacija pod okriljem Štajerske domovinske zveze (Heimatbund) in prilagajalo vaje potrebam vojnega časa (protiletalsko zaščito in podobno). Gasilce je vodil poveljnik Avgust Fišer, njegov namestnik je bil Alojz Tišler. Število članov so močno povečali domačini Slovenci, ki so pravočasno spoznali, da se s članstvom izognejo vpoklicu v nemško vojsko. Precej akcij so imeli proti koncu vojne, ko so nastali požari zaradi bombardiranja objektov.

 

 

Čas po drugi svetovni vojni

 Leta 1945 so gasilci obnovili staro organizacijo pod vodstvom Rudolfa Hamerja in Avgusta Fišerja. Glavna skrb v teh časih je bila posvečena ohranitvi opreme in ureditvi inventarja, ki je na srečo ostal nepoškodovan, skupaj z gasilskim domom. Narodno osvobodilni odbor je leta 1945 za poveljnika imenoval Jožeta Žunkoviča, za namestnika pa Mirka Pestička. Društvo je v povojnih časih vso pozornost posvetilo pridobivanju novega članstva. Ustanovljena je bila tudi ženska desetina pod vodstvom Karla Udovičiča. Z nabavo prvega gasilskega prapora 1. maja 1955 je društvo slavilo 25 – letnico delovanja. Ker je bil gasilski dom, posebno pa leseni stolp, že precej dotrajan, je društvo s posredovanjem Občine Šentilj dobilo od splošnega ljudskega premoženja del stavbe v Štrihovcu 8, kjer si je leta 1957 uredilo garažo, društveno sobo in stanovanje za hišnika. Ker je bilo takrat veliko pomanjkanje vode, si je društvo zadalo novo nalogo in leta 1958 nabavilo avtocisterno TAM Pionir za 1800 litrov vode, kar je zelo koristilo ob požarih, kjer ni bilo v bližini vode in vodnih zajetij ali mlak. Leta 1967 so zgradili stolp iz opeke, ki jo je podarila tovarna lepenke iz Ceršaka.

 

Leta 1969 si je društvo nabavilo nov in moderen gasilski kombi IMV, za katerega so denar prispevali krajani, delovne organizacije ter Občinska gasilska zveza. Največ zaslug pri nabavi vozila sta imela predsednik društva Franc Kurbus in predsednik nadzornega odbora Mirko Pestiček. Na enak način sta organizirala nabavo nove motorne brizgalne, ki je bila predana v uporabo ob 40 – letnici društva 6. septembra 1970.

 

Od leta 1990 do 2012

 Leta 1993 smo pričeli razmišljati o nabavi novega kombija, saj je bil stari TAM že precej zastarel, žalosten pa je bil tudi pogled na gasilski dom. Leto 1993 je postalo prelomno za šentiljske gasilce. Krmilo društva je prevzel novi predsednik Jože Pribevski. V letu 1994 smo pričeli resno razmišljati o novem kombi vozilu in v mesecu maju smo že nabavili dve leti star kombi VW Transporter. Pri tem nam je pomagala Občina Šentilj, občani, donatorji in seveda gasilci. V letu 1995 smo začeli zbirati in varčevati sredstva za novi gasilski dom, 8. maja 1995 pa smo sprejeli sklep o pričetku njegove gradnje. 9. maja 1995 je bila zasajena prva lopata in izkop gradbene jame se je začel, prav tako prostovoljno delo gasilcev pri gradnji. Novi dom je bil pod streho že pred zimo 1995, leta 1996 je bilo leto akcij pri gradnji in seveda pri zbiranju denarja. V letu 1997 smo pričeli obnavljati fasado na starem gasilskem domu, da bi se lepo podala k novemu. 9. februarja 1998 je bil dom končan in poravnani so bili vsi računi. 28. junija 1998 je bila svečana otvoritev gasilskega doma.

19. junija 2000 je bil najlepši dan za vse nas šentiljske gasilce. Po skoraj tridesetih letih smo v Šentilj pripeljali novo gasilsko avtocisterno Mercedes Atego. 2. septembra 2000 smo krstili novo gasilsko cisterno Mercedes Atego 1325, tipizirano po GZS, GVC – 16/25. Prav tako smo nabavili osebno in drugo opremo, računalnik in visokotlačni čistilec.

V maju leta 2002 je prvič po letu 1945 potekala maša v čast sv. Florijanu, zaščitniku gasilcev. Maša je potekala v cerkvi v Šentilju, vodil pa jo je župnik Janez Horvat. Gasilci smo se zavezali, da se bo ta tradicija nadaljevala. V letih 2003 in 2004 smo pričeli zbirati sredstva za nabavo novega vozila VW Transporter 4x4, kar nam je tudi uspelo.

V letih od 2006 do 2010 smo se ogromno ukvarjali s pomladitvijo članstva. Novi poveljnik Andrej Kmetič si je zadal nalogo, da moramo v teh letih pridobiti novo, mlado operativno enoto in to nam je tudi uspelo. V teh letih smo jih izobraževali, učili in jim seveda zaupali marsikatero nalogo. Tako imamo sedaj izurjeno, mlado in usposobljeno enoto 17 operativcev.

Leta 2010 smo pričeli zbirati sredstva za nabavo hitrega gasilskega vozila za gozdne požare. Avtocisterna ni ravno primerna za gozdne poti in travnike, ti pa največkrat gorijo, ko ljudje sežigajo travo. In tudi tokrat smo bili uspešni. S pomočjo občine Šentilj, občinskega sveta in seveda naših krajanov nam je uspelo nabaviti novo vozilo Nissan B 2500 – 4x4 s črpalko in 400 - litrsko cisterno. Krst vozila in proslavo ob 80-letnici društva smo imeli 3. septembra 2010.

V letu 2011 smo pričeli rušiti razpadajoči prizidek nekdanjega hišnikovega stanovanja, ga na novo sezidali, pokrili streho in vgradili okna ter vrata. Objekt bomo uporabljali kot pisarno in orodišče za orodje in opremo
Vsem bivšim in sedanjim vodstvom PGD Šentilj se moramo zahvaliti, da društvo dela, se izobražuje in niza uspehe v prostovoljnem delu.